Enote za adiabatno (uporabljajo se tudi izrazi evaporativno, uparjalno in hlapilno) hlajenje v nekaterih primerih lahko omogočajo optimalne rešitve. Njihova osnovna prednost v primerjavi s klasičnimi sistemi je v bistveno (60-70%) nižji porabi energije in v manjših napravah za določen hladilni učinek.

Njihova prva omejitev je v tem, da ne zagotavljajo stabilnega hladilnega učinka. Primerne so za vroče in suho podnebje, v bolj vlažnih poletnih dneh (kakršni v Sloveniji prevladujejo) pa se zaradi odvisnosti od možnosti izhlapevanja vode v soparnih dnevih, njihova učinkovitost bistveno zmanjša. Druga pomembna omejitev je, da občutno povišajo absolutno vlažnost klimatiziranega prostora, zato so neprimerne za prostore z občutljivo elektroniko, povišana vlažnost pa tudi privlači žuželke in že sama po sebi poslabšuje bivalne pogoje v prostoru.

Vzdrževanje adiabatnih sistemov, je kljub navidezni enostavnosti zelo zahtevno in odgovorno, saj zaradi stika vode in omočenih delov naprave, v mirujočem obdobju lahko prihaja do razvoja bakterij, klic in plesni, ki ob zagonu sistema le-te lahko vnesejo v prostor.

V sušnih obdobjih in pri uporabnikih ki se napajajo iz kraških vodonosnikov, je lahko omejitev tudi konstantna poraba vode, tako po razpoložljivosti, kot po ceni. Pri adiabatnih sistemih tudi ni mogoče računati na ogrevanje v zimskem času, medtem ko lahko pri kompresorskih sistemih z uporabo funkcije toplotne črpalke, prihranimo več , kot je strošek vse elektrike v hladilni sezoni.

Adiabatno hlajenje zato priporočamo v primerih, ko relativna vlaga v prostoru ne predstavlja težave z vidika tehnologije in ljudi, oziroma kadar naročnik zavestno računa na hladilni učinek predvsem v nadpovprečno suhih dneh, in tam kjer ima uporabnik trajno rešeno ogrevanje prostora na način , ki je cenovno ugodnejši od cene proizvodnje toplote s toplotno črpalko zrak-zrak. Če želite podrobnejšo primerjalno analizo obeh sistemov, kliknite tukaj.

Če želite okvirno nezavezujočo ponudbo za vaš primer, izpolnite obrazec za povpraševanje.